Otrok iz zgornjega nadstropja

Povzetek

V stanovanjskem bloku pod luksuznim smučarskim središčem v švicarskih Alpah živi dvanajstletni Simon s svojo starejšo sestro. Skrb za vsakdanji kruh je prepuščena fantu, saj nepredvidljiva Louise ni sposobna obdržati zaposlitve. Simon se vsak dan z gondolo odpelje navzgor, v bleščeči svet zimskega letovišča, kjer krade opremo premožnim turistom, da bi jo prodal okoliškim otrokom v dolini. S temi malimi tatvinami uspe preskrbeti svojo družinico, a ko se spajdaši s pokvarjenim britanskim sezonskim delavcem, pozabi na meje in se kmalu znajde v nevarnih vodah … Film, ki mu je žirija Berlinskega festivala z Mikom Leighom na čelu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odraščajočem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tankočuten razmislek o protislovjih sodobne družbe.

IMDB: 7,1; Rotten Tomatoes: Preverjeno sveže!; Metacritics: 81; nagrade: Berlinski srebrni medved, Nagrada FIPRESCI Ljubljanski filmski festival (Liffe) – za obe nagradi se poiščejo logotipi; plus 9 drugih nagrad  nagrad in 10 nominacij;

Režiserka Ursula Meier je bila s filmoma Dom in Otrok iz zgornjega nadstropja švicarska kandidatka za Oskarja za tujejezični film.

Igralka Lea Seydoux je med prvimi damami francoskega filma tega desetletja s 16 nagradami in 30 nominacijami in z vlogami v filmih kot so Kursk, Adelino življenje, Samo konec sveta in Lepotica in zver.

»Otrok iz zgornjega nadstropja je topla, dramatična in poetična študija ganljivega, čudovito občutenega razmerja, izvirno in domiselno umeščenega v smučarsko središče. Inteligentna študija bogastva in revščine, ki jo je briljantno napisala in zrežirala Ursula Meier. Odlikuje jo odlična igra Lée Seydoux in Kaceyja Motteta Kleina.«
– Mike Leigh, predsednik žirije Berlinskega filmskega festivala

»Intimna drama disfunkcionalne družine, s katero režiserka razbija mit Švice kot dežele, kjer se cedita med in mleko.«
– Lucija Šuštar, PlanetSiol.net

»Bridek film z enim najlepše posnetih srečnih koncev, kar smo jih videli v tem tisočletju.«
– Peter Kolšek, Delo