Ljubezen, nemške marke in smrt

Povzetek

V zgodnjih šestdesetih letih je Zvezna republika Nemčija iz Anatolije in drugih delov Turčije novačila tako imenovane gostujoče delavce. Te je od vsega začetka spremljala tudi glasba – košček dóma v tuji deželi. Z leti so se v Nemčiji razvile samostojne glasbene smeri, ki v matični državi v takšni obliki niso obstajale.

Slikovit dokumentarni esej o malo znani glasbeni kulturi turških gastarbajterjev v Nemčiji – od nostalgičnih pesmi prvih let do hip-hopa druge in tretje generacije. Nagrada občinstva za najboljši dokumentarec v sekciji Panorama na Berlinalu.

7 nagrad in 5 nominacij; Igral v Kinodvoru in v kinih Art kino mreže Slovenije.

»Ritmična in živahno napisana filmska enciklopedija turške glasbe v Nemčiji.«
– Berlinale

»Gradili so hiše, izdelovali avtomobile, opravljali najbolj umazana dela, garali kot živina, toda Nemci so nad njimi vihali nosove. Nemške ekonomije brez njih ne bi bilo, a so živeli tako, kot da je Nemčija v ekonomski krizi. Nemčija je po njihovi zaslugi doživljala bum, a Nemci jih niso hoteli poznati. Ničesar niso hoteli imeti z njimi, niso jih spustili medse. Zato so si ustvarili svoj vzporedni svet: z družabnim življenjem, zabavami, koncerti, lepotnimi tekmovanji, poročnimi dvoranami, gazini in protestnimi štikli o migrantski, gastarbajterski izkušnji – o ločenosti od ljubljenih, nemških dekletih, ki jih dobiš za pol steklenice limonade, razčlovečenju, zlagani Nemčiji, ki jim je ukradla življenje in ljubezen. Ti pevci in pevke – »glas turških izseljencev« – so polnili dvorane, arene in štadione, njihova glasba pa je postala industrija. Vračala jim je zavest, osmišljala je njihovo vztrajanje in kljubovanje, legitimirala njihov socialni in sindikalni boj, varovala jih je pred sovražnim okoljem in rasistično ošabnostjo. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

NAJHITREJE DO FILMA FILMOTEKA.EU SPLETNA TRGOVINA S FILMI