Povzetek
Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.
Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogatejša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem.
»Lepe zgodbe. Krute zgodbe. Vsakdanje zgodbe. Izjemne zgodbe. Glas resničnih ljudi. Ki pripovedujejo svojo zgodbo in s tem vračajo glas tudi moji pranoni, noni, materi in meni.« – Barbara Skubic
»Aleksandrinke so povsem zasluženo prejele nagrado za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma in so nedvomno eden najboljših slovenskih dokumentarnih filmov.« – Igor Harb
»Brez patetike in sentimentalnosti, zato pa iskreno gledljivo.« – Bojan Kavčič